Informativni pregled dneva vključuje razpravo o ločitvi, nasvete o primernem vedenju v letalu in vpogled v razvoj možganov. Posebej izpostavljena je umetna inteligenca (AI) kot vroča tema pogovorov, skupaj z razlago, zakaj je ta tema tako pomembna.

Nova raziskava, ki so jo izvedli v otroški bolnišnici v Philadelphii in na Penn Medicine, je pokazala, da imajo otroci, ki dobijo pametne telefone pred 12. letom starosti, večjo verjetnost za razvoj depresije, pridobivanje teže in manj spanja od priporočenega. Študija, objavljena v reviji Pediatrics, poudarja povečano tveganje za zdravstvene težave pri otrocih in mladostnikih, ki imajo pametne telefone že pri dvanajstih letih.

Ena študija, objavljena na TrialSiteNews, s previdnostjo obravnava trditve, da bi vsak odmerek cepiva proti COVID-19 lahko skrajšal življenje. Medtem pa študija, o kateri poroča abplive.com, ugotavlja, da lahko COVID-19 povzroči spremembe v spermi in vpliva na razvoj otrokovih možganov.

Študije so pokazale, da lahko COVID-19 povzroči spremembe v spermi, kar vpliva na razvoj možganov otrok. V Nemčiji morajo podjetja vračati pomoč, prejeto med pandemijo. V Maleziji so zaradi izbruha bolezni z gripi podobnimi simptomi, ki bi lahko bili povezani s COVID-19, zaprli šole. V Connecticutu pa se še pet let po začetku pandemije opažajo negativni učinki na učinkovitost učencev.

Nova raziskava Univerze v Cambridgeu je odkrila pet pomembnih obdobij v razvoju človeških možganov, ki so povezana s spremembami v nevronski povezanosti. S pomočjo analize možganskih slik skoraj 4.000 ljudi, starih od 0 do 90 let, so raziskovalci identificirali ključne točke preobrata pri 9, 32, 66 in 83 letih. Študija, objavljena v reviji Nature Communications, predstavlja prvi korak k razumevanju glavnih faz v 'ožičenju' možganov.

Raziskovalci Univerze v Cambridgeu so identificirali štiri ključne prelomnice v razvoju možganov, ki sovpadajo z različnimi življenjskimi obdobji. Ena od ugotovitev je, da se adolescenca konča šele pri 32 letih.

Nova študija je pokazala, da se lahko adolescenca podaljša do 32. leta starosti. Raziskovalci so odkrili štiri ključne "prelomnice" v razvoju možganov, ki se pojavijo pri starosti 9, 32, 66 in 83 let.

Znanstveniki so ugotovili, da se možgani skozi življenje razvijajo v petih jasno ločenih fazah, kar vpliva na naše preference, odpornost in ustvarjalnost. Raziskava poudarja, kako se struktura možganov spreminja z leti in kako to vpliva na naše kognitivne sposobnosti in vedenje.

Razvoj možganov pri mladih ljudeh spodbuja impulzivno vedenje, kar je pomembno za odraščanje in osamosvojitev. Strokovnjaki poudarjajo, da je ta faza nujna, da mladi zapustijo varno cono doma in se soočijo z novimi izzivi, čeprav to pomeni večjo nagnjenost k tveganju.

Študija je pokazala, da imajo petletni otroci, ki so bili med nosečnostjo svojih mater (kongenitalno) okuženi s covidom-19 pred prihodom cepiv, 10-odstotno povečanje primerov zamud v kognitivnem razvoju, zlasti na področjih, kot sta učenje in spomin. To je bilo ugotovljeno v Alicante (Španija).